Izolacija mansarde

Izolacija mansarde s FonaTerm® - granular

Strop mansarde deli bivalni prostor od okolice, zato mora biti kar se da idealno izoliran, tako toplotno kot zvočno, da zagotovi minimalen vpliv okolice na bivalno okolje. Izolacija  FonaTerm® ima odlične toplotne in akustične lastnosti, ponaša se z minimalnim  koeficientom posedanja in odličnim toplotnim faznim zamikom. Izolacija FonaTerm® je idealna tam, kjer želimo maximirati čas toplotnega faznega zamika ter obenem združiti  toplotno ter zvočno izolacijo. Zelo pomembna lastnost izolacije FonaTerm® je visoka specifična toplota (s= 1860 J/kg°K) zaradi česar dobimo zelo visok faktor toplotnega faznega zamika (od 10 do 12 ur). Z različno gostoto vpihane FonaTerm® - granular izolacije dosežemo primerne zvočne izolativnosti stropa, glede na predviden namen (glej FonaTerm® rešitve:izolacija zvoka).

Zaradi zelo visokega koeficienta difuzije vodne pare in visokega absorbcijskega koeficienta je izolacija FonaTerm® zelo primerna za izolacijo lesenih ostrešij, saj omogoča zračnost lesa ter s tem preprečuje prekomernona vlaženost ali morebitno gnitje konstrukcije. Z izolacijo FonaTerm ®  granular zapolnimo celoten volumen izolacijskega prostora brez toplotnih mostov. Za ovrednotenje rezultatov izoliranja uporabljamo termovizijski pogled (slika1).

Primer postopka izvedbe izoliranja mansarde s Fonaterm® - granular

Fonaterm granular lahko vpihujemo tudi preden smo zaključili montažo stropne obloge. Se pravi, da lahko Fonaterm granular vdelujemo v izolacijski prostor parcialno. To je možno izvesti tudi brez stroja; z vsipavanjem Fonaterm  granularja v prostor. Pri ročnem načinu vgradnje Fonaterm  granularja pazimo, da izolativen volumen v popolnosti zapolnimo  (slika 4-A).

1. Na "hladni" strani ostrešja namestimo parno oviro (Fonaterm FO-Outside) ali AG-pan plošče oz. drug izdelek z faktorjem prehoda vodne pare  SD < 100  (slika 2 - A).
2. Na tramove ostrešja (ali druge nosilce) zmontiramo nosilno konstrukcijo stropa. V primeru, da želimo     ohraniti vidne tramove lahko konstrukcijo stropa    zmontiramo med tramove  (slika 3 - A).
3. Na konstrukcijo napnemo parno zaporo (Fonaterm FI-Inside). Stike zatesnimo z lepilnim trakom (Fonaterm  F-Stik)  (slika 3 -B).
4. Na konstrukcijo pritrdimo, preko parne zapore, stropne elemente (mavčno kartonske plošče ali    podobno)  (slika 3 -C).
5. V tako pripravljen izolacijski prostor vpihamo Fonaterm  - granular izolacijo. To naredimo s strojem Minifant/Zellofant (izposoja stroja je mogoča pri partnerjih FONATERM D.O.O. ali v  FONATERM D.O.O.). Vpihujemo preko gibljive cevi premera 80 ali 100mm tako, da  najprej na najvišjem delu stropne obloge s kronsko žago izvrtamo izvrtino premera 120mm, gibljivo cev vtaknemo skozi izvrtino do končnega    (najnižjega) nivoja izolacijskega volumna ter pričnemo z vpihavanjem.Vpihovalni stroj je praviloma izven objekta (na tovornjaku), krmilimo pa ga daljinsko. Pri vpihavanju lahko nastavljamo pretok materiala ter količino vpihovalnega zraka (medij prenosa izolacije). S temi nastavitvami lahko nastavljamo želeno gostoto vpihanega Fonaterm granularja od 50-80kg/m3 glede na zahtevo po višini toplotnega faznega zamika  (slika 5 -A  / diagram2) in zahtevano izolacijo zvoka  (rešitve:izolacija zvoka).

Meritve faznega zamika prehoda toplotnega toka

Meritev smo opravljali na stanovanjski zgradbi, katero smo izolirali izključno s FONATERM GRANULARJEM ®, sestava sendviča pa je naslednja:

1. tegola-strešna kritina,
2. 3 cm zračni kanal,
3. paropropustna folija (Fonaterm® F-Outside),
4. deske - colarce,
5. Fonaterm® granular 20 do 25cm debeline 3 - gostote cca 55kg/m ,  
6. parna ovira/zapora (Fonaterm® F-Inside),
7. mavčno kartonska plošča 12,5mm.

Meritve smo opravljali s pomočjo UNIMB, in sicer pod vodstvom dekana strojne fakultete v Mariboru redni prof. Dr. Milan Marčiča, s pomočjo računalniške opreme in 8 temperaturnih sond. Celotna zgradba je bila neogrevana oz. nehlajena - (adiabatna). Okna so bila venomer zaprta. V prilogi so posredovane naključne meritve posameznih dni, saj je meritev potekala neprekinjeno, meritve smo shranjevali glede na datum oz. dan po 24ur/meritev.

Zaključek:

Po obdelavi podatkov meritev lahko trdim, da je fazni zamik poteka toplotnih tokov, glede na povprečno meritev opravljenih meritev, od 10 do 12 ur, kar je odvisno od položaja merilnega območja vsled motečih faktorjev, kot so strešna okna, veter, ....